Dedek v Topolinu in preostala družina, del instalacije, stenska risba na razstavi Heimat/Domovina, MMMK, Celovec, 2010

Dedek je v mojem življenju igral pomembno vlogo. Mama in oče sta imela samo majhno sobico in ob celodnevni službi, nista imela ne časa ne prostora, da bi živeli skupaj, sled tega sem prvih sedem let svojega življenja preživela z dedkom, babico ter bratrancem in sestrično v stanovanjskem bloku v Šiški. Ker je bila babica bolehna in je kmalu umrla, sestrična in bratranec pa sta bila nekoliko starejša, sva bila z dedkom veliko sama. Zelo rad je barval po stenah in najbrž sem to ljubezen podedovala po njem. Vsakih nekaj tednov sva namešala novo barvo in ne da bi odmaknila pohištvo pobarvala stene stanovanja. Tako sva si z dedkom popestrila življenje v najinem vsakdanu.

Dedek v Topolinu in preostala družina, 2010

Ob razstavi z naslovom Heimat/Domovina sem se spet vrnila k temama kot sta dom in družina.Med listanjem družinskega albuma sem naletela na fotografijo, kjer kot dojenček "pasem kravice", ob meni pa sedi moja mama in me boža po glavi. Fotografija, ki jo je moj oče posnel na domačem vrtu mi zbuja občutek topline, varnosti in ljubezni, podobno kot pojem domovine. Fotografijo sem prerisala, toda risba ni imela enake moči in sporočilnosti kot fotografija. Vseeno sem nadaljevala s prerisovanjem ostalih motivov iz albuma. Tako so nastale risbe moje mame in očeta z vespo, tete in strica ob novem "fičotu", mame in babice z vozičkom, sestrične in bratranca na kolesu in podobne. V šestdesetih so bile materialne pridobitve pomembne in zato so se ljudje pred kamero radi z njimi postavljali. Posebej sta me pritegnili še dve fotografiji. Ena z dedkom v novem avtomobilu, in druga na kateri se jaz kot petletna deklica z rutko na glavi zabavam na svojem triciklu. Narisala sem ju v večjem formatu na dve steni v prostoru. S portretom dedka na eni steni in mene na drugi sem se spomnila dedka in izpostavila najino povezanost. Na tretjo steno sobe pa sem obesila risbe enako velikih manjših formatov preostalih družinskih članov. Sobo sem pobarvala na sivo, risbe, prav tako na sivi podlagi pa sem nanizala drugo ob drugo v vrsti zelo enolično, tako kot sem občutila čas mojega otroštva v bivši Jugoslaviji v sivini šestdesetih let prejšnjega stoletja.

www.mmkk.at/30781_EN-Ausstellungen-Ausstellungsarchiv

Iz družinskega albuma, tekst Aleksandra Bassina