Petra Varl je ena najbolj izvirnih in zanimivih, pa tudi najbolj odmevnih slovenskih umetnic zadnjega časa. Izhodišče njenega dela je na videz preprosto - gre za risbo v značilnem, poenostavljenem slogu, ki je takoj spoznaven. Iz teh minimalnih risb pa rastejo širši projekti, ki so pogosto zelo kompleksni. Risba pri Petri Varl nikoli ni samozadostna; vselej je element neke eksplicitne ali tudi Ie implicitne pripovedi. Zato pogosto sodi v serijo, ki pa ni vnaprej določena, temveč se razvija s sprotnimi reakcijami na različne pobude in okoliščine. S shematično risbico se Iahko tako vzpostavi neki Iik, ki sčasoma dobiva Iastno usodo, pa tudi vse bolj profilirano osebnost. Njene osebe pa ne ostajajo Ie v "fiktivnem", od realnosti Iočenem Svetu umetnosti, marveč izrabijo vsako priložnost, da posežejo tudi v naš svet; prav zato, ker je njihova usoda odprta in se razvija skozi včasih nepredvidljive dogodke, so zelo komunikativne in vselej pripravljene na interakcijo z gledalci ali preprosto Ie mimoidočimi.

Neka risba s svojo implicitno zgodbo se Iahko razraste tudi v kompleksno prostorsko postavitev, ki kot totalna instalacija zajame ves galerijski prostor in vzpostavi pravi kontekst izhodiščni risbi, ki je pravzaprav znak, iz katerega izhaja ves ostali tekst (pravzaprav sobesedilo, kontekst).

Vidika, ki bi ju pri Petri Varl rad še zlasti poudaril, sta igra in humor,  ­značilnosti, ki v slovenski umetnosti nista zelo pogosti. Zaradi neke temeljne neposredne iskrenosti, ki dobi svoj pravi zunanji izraz ravno v avtoričinih shematiziranih risbicah, pa njeno delo nikoli ne zaide v dekoracijo ali banalnost; narobe, ti razsežnosti spadata med ključne kvalitete njene umetnosti.

Delo Petre Varl je pravzaprav nenavaden spoj Iikovne umetnosti in gledališča, pri čemer so, kajpak, gledališko prizorišče, osebe in njihova mesebojna razmerja eminento Iikovni elementi, po drugi strani pa so tesno prepleteni z realnim kontekstom in vsakokratnimi okoliščinami avtoričinega dela ter odprti v realni, vsakdanji svet. To pa nikakor ne pomeni., da umetnica na račun pripovedi ali procesa zanemarja ožje Iikovne kvalitete. Prav narobe, že njena risba sama ima precizno premišljen Iikovni pomen, prav tako so tudi mizanscene, ki jih konstruira, obenem avtonomne Iikovne celote Ie da s svojo interaktivnostjo in razvojnostjo, včasih tudi intermedialnostjo, to avtonomnost še nadgrajujejo.

Delo Petre Varl je torej predvsem odprt, interaktiven proces, ki se dogaja skozi osnovne izhodiščne elemente, ki jih vzpostavlja - rlsbe in Iikovne znake. Z inovativnostjo, kompleksnostjo in privlačnostjo tega procesualnega in specifično "teatralnega" dela se je umetnica uveljavila kot ena ključnih figur slovenske umetnosti devetdesetih Iet. To potrjujejo njene osebne razstave, tudi v najpomembnejših slovenskih razstaviščih, ter navzočnost na pomembnih skupinskih razstavah ter na mednarodnih prezentacijah slovenske umetnosti. Njeno delo pa je tudi preseglo Iokalni pomen, saj je bilo predstavljeno na več pomembnih in odmevnih osebnih in skupinskih razstavah v tujini.

Igor Zabel, 1999

Povezave na dela:

• Nos ob nos
• Gospodične in gospodiči