Opozicija
Prvič, nos ob nos. Razlika med moškim in žensko, med modrim in rožnatim. Med Ievim in desnim. Ne samo razlika, temveč binarna opozicija, simetrija, struktura. To je tu temeljni vzorec; vsa dela tu te­meljijo na načelu opozicije. Če že niso sama po se­bi simetrično zgrajena, pa so simetrični pendant drugemu delu ali projektu. Ampak zdi se, da je nekako izginil patos razlike, ti­ste razlike, ki spreminja kaos v kozmos. Binarna čle­na se spogledujeta in se končno dotakneta; nos ob nos.

Dve žirafi
Drugič, zgodba. Če se prav spominjam, je bilo pr­vo delo Petre Varl, ki sem ga videl, slika, ki je pripovedovala zgodbo o dveh žirafah. Žirafi sta se odpravili štopat proti morju.
Zgodba, torej. Pripovedovanje zgodb. Nemara nji­hovo uprizarjanje, ali pa Ie nakazovanje, namigi, reference. Včasih tudi insceniranje; celo manipu­Iiranje znjimi, a nikoli samo manipuliranje. Zgod­ba se Iahko razvija sama (ali s pomočjo domisle­ka, samovolje, naključja). Seveda izhajajoč iz danih izhodišč.
Seveda zgodbe ne morejo biti nikoli Iinearne. Iz njih vedno Iahko potegnemo nove niti, ki peljejo dru­gam, v nepričakovane smeri. Tako vidimo enega od gospodičev z Metelkove in eno od gospodičen iz Moderne galerije v parku Zvezda, na stebričku­ koledarju, v Ijubezenskem zapletu z Ljubljano in nje­nimi časi.
Zgodba o žirafah ima radikalno odprt konec. Av­to ustavi in žirafi se - z nekaj težavami - spravita vanj. Avto odpelje proti morju. Vse možnosti so od­prte.

Tretjič
"Potniki so domnevali, da trojica potuje skupaj; pre­pričani so bili, da se zadeva teh treh Ijudi - kate­rakoli je pač že bila - tiste noči ni dobro iztekla. A potniki so v času svojega življenja videli še kaj bolj čudnega od tega. Kot so dobro vedeli, je svet pre­poln najrazličnejših zadev. To morda ni bilo tako sla­bo, kot bi Iahko bilo." (Raymond Carver, Vlak; prev. Igor Bratož)

To je to
Četrtič, to je, kar je. Nič ni prikrito.

Igor Zabel, 1995

Povezave na dela:

• Pita moje mame
• Oče z molznim strojem