Knjiga grafik Serigrafije

Knjiga umetnika, ki jo je Petre Varl izvedla v sodelovanju z MGLC je kompilacija in predelava dveh razstav, ki sta se zgodili januarja 2010 v Mariboru. Gre za serijo risb, ki jih je razstavila v Viteški dvorani Umetnostne galerije Maribor in za serijo znakov, ki jih je istočasno razstavila v mariborskem multimedijskem centru Kibla.

Risba je osnovno izrazno sredstvo Petre Varl. Njenemu likovnemu jeziku daje svojstven in prepoznaven pečat. Figura, ki je nosilka avtoričine pripovedi, je začrtana z jasno tekočo linijo, ki je risana (tuš, svinčnik), odtisnjena (grafike) ali šivana. K današnji umetniški prepoznavnosti Petre Varl je prispevalo več dejavnikov: pogosta uporaba javnih površin, stalne, prepoznavne figure, univerzalnost njenega jezika, sproščen pristop do gledalcev… Figuri po imenu Zvezda  in Odeon sta v devetdesetih naselili javne in galerijske prostore in se pojavili v najrazličnejših zgodbah od embalaže za bonboniero, preko naslovnic revij in razglednic, pa do oglasnega stebrička. Okrog leta 2000 se je Petra Varl posvetila manjšim intimnejšim formatom – shematiziranim in tipiziranim portretom v živahnih čistih barvah s katerimi opremila stanovanja prijateljev in znancev ter galerijske prostore. Okrog 2005 se je vrnila h klasični risbi s svinčnikom. Raziskovanje jo je pripeljalo do šivanja obrisne črte in do pošitih portretov na eni strani in do risb na paus papirju in jedkanem steklu na drugi strani. Pred kratkim se je vrnila k enostavni risbi s tušem na papirju in najnovejša dela razstavila v Mariboru, sedaj pa jih je povezala še v knjižno obliko.

Termin knjiga umetnika se uporablja za umetniško delo, ki je izvedeno v obliki knjige. Knjiga umetnika večkrat nastaja na križišču različnih tehnik, tehnologij, izrazov in medijev. Če je imela ta oblika včasih eksperimentalen značaj in je večkrat izražala upor in kritiko obstoječega umetnostnega sistema, pa gre danes za povsem uveljavljeno prakso. Petra Varl se te oblike poslužuje enako samoumevno kot se poslužuje razstav, jumbo plakatov ali razglednic. Pristopi so različni, komunikacija z gledalcem pa ostaja pomembno vodilo. V primerjavi z razstavo v UGM, kjer sta bili risbi "Kadilka" in "Risba po Cranachu" narisani na steno in sta imeli zaradi tega drugačen pomen, pa so vse risbe v knjigi enakovredne. Format knjige, ki razprta meri 50 x 70 cm, prispeva k monumentalnosti risb. Njihovo nizanje, ki se začenja z avtoričinim avtoportretom, uvede gledalca v zgodbo, ki pravzaprav ni dokončna  zgodba, ampak le niz podob, utrinkov in drobcev zgodbe. Risbe so v bistvu majhni nagovori vsakdana, ki sestavljajo oseben in hkrati vsem domač univerzum. V njem so najpogostejše teme: žensko-moške vloge, medsebojni odnosi, splošni klišeji, vsakdanji utrinki, želje, itd. Figure avtorica pogosto postavlja v dvojice v katerih se sedanje sooča s preteklim, otroško z odraslim, včerajšnje z današnjim, posameznik pa nastopa v različnih vlogah oziroma v več vlogah hkrati.

Figure in predmeti izvzeti iz svojega konteksta, postavljeni v nevtralno belino papirja, dobijo nov pomen in postanejo znaki. Prevzamejo vlogo označevalca določenih vsebin. Šele brez podlage, okvirja in konteksta, je risba na voljo za interpretacijo in za pomen, ki ji ga želimo pripisati. In prav pomen, ki ga umetnica pripiše znakom njene risbe prestavi na nov nivo. Pomen največkrat določa podnapis, krajši komentar, lahko tudi naslov dela. V našem primeru recimo: Man Woman, Mother Daughter, Sexy Shy, You are driving me crazy, itd. Vendar znaki Petre Varl niso običajni znaki, saj niso zaprti in enopomenski. Prav nasprotno – opozarjajo nas, da je pomen, ki ga dajemo stvarem/ ljudem /dogodkom  le v nas in v našem pogledu. Figuri za mamo in hči sta enaki, čeprav sta poimenovani različno - Mother oziroma Daughter. Sexy Shy je ena in ista figura. Figuri za Man in Woman se razlikujeta le v brkih. In tako dalje. Porajajočih se iztočnic je veliko, vendar gre pri Petri Varl predvsem za sproščen, igriv in humoren pristop do tem, ki se ne porajajo iz razmišljanja, ampak prej iz doživljanja sveta in samega ustvarjalnega procesa. Ne gre pozabiti, da gre za umetniški kontekst, ki pravzaprav nima druge želje kot izraziti se, pripovedovati.

V umetničinih delih se individualno pogosto premakne v splošno. In obratno. Vzporejanje, primerjanje, prepletanje, skratka soočanje obeh polov, je tudi rdeča nit knjige. Stična točka, srečališče obeh polov je avtorica sama. Je tista točka v kateri se a in b stikata, pretakata in izmenjujeta. Avtorica je tista, ki s prvo stranjo knjige začenja pripoved in ki oba pola združuje v formuli a+b. Brez osebne note pri razstavah Petre Varl nikoli ne gre. Različni so le načini te prisotnosti. Tokrat je porte parole umetnice Kadilka. Glavna protagonistka zgodbe se pojavlja kot Mother in (ali) Daughter, kot sexy in (ali) shy, kot nimfa narisana po sliki Lucasa Cranacha starejšega… mimogrede pa prevzame še katero drugo vlogo. Zdi se da je ona tista, ki piše scenarij, tista, ki menjuje, privzema in odlaga vloge in da to kar počne, počne, ker tako hoče. Skratka zdi se, da vloge ne ustvarjajo nje, ampak ona njih. Z njeno pomočjo in preko nje umetnica govori o stvareh, ki se dotikajo nje same. Vendar ne le nje, kajti če se dotikajo avtorice, se dotikajo tudi drugih žensk. In če se dotikajo žensk, se dotikajo tudi moških. Teme so zmeraj univerzalne. 

Andreja Borin, tekst ob predstavitvi knjige v MGLC, 2010

Povezave na dela:

• Predstavitev Knjige serigrafij Petre Varl